Avstrijski znanstveniki: Gensko spremenjena koruza slabi plodnost

Avstrijski znanstveniki so ugotovili negativen vpliv gensko spremenjene koruze na plodnost miši, ki so modelni organizem za človeka, zato Greenpeace zahteva umik vseh gensko spremenjenih rastlin s polj in krožnikov. 

Oglas

Evropska komisija je zato Avstrijo že pozvala, naj ji posreduje omenjeno študijo, ki jo je financiralo njeno ministrstvo za kmetijstvo in zdravje, da jo bodo poslali v presojo Evropski agenciji za varno hrano (EFSA), pristojni za postopke odobritve novih gensko spremenjenih rastlin (GSR).

Jens Karg, predstavnik nevladne organizacije Global 2000, ugotavlja, da je študija pokazala, kako nevarna je gensko spremenjena koruza, in to kljub temu, da je EFSA že večkrat trdila drugače. Phillip Strohm, predstavnik mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace, pa svari, da razprava o gensko spremenjenih živilih s to študijo dobiva novo, grozljivo razsežnost: "To, kar se kaže pri poskusih na živalih, se lahko v določenih okoliščinah pokaže tudi pri ljudeh. Predstavljajte si, da se bodo morali ljudje odpovedati želji po otrocih le zato, ker bodo z uživanjem gensko spremenjenih živil postali neplodni."

GSO bodo prvo kislo jabolko za novega okoljskega ministra Karla Erjavca

"Avstrijska študija dokazuje, da je malo znano, kakšni so dolgoročni vplivi GSO na zdravje in okolje, zato jih je treba umakniti s polj in krožnikov, dokler ne bo vzpostavljen sistem, ki bo te vplive znal oceniti," pravi Nina Štros, pri Greenpeaceu vodja kampanj za politike EU. Okoljevarstveniki so tudi prepričani, da Evropska agencija za varno hrano pri odobritvah novih GSR premalo upošteva pomisleke držav članic EU in ne izvaja nobenih neodvisnih študij, temveč se opira le na študije proizvajalcev gensko spremenjenih rastlin.

Na to so pred časom opozorili tudi kmetijski ministri EU in zato predlagali spremembo postopka odobritve novih GSR pri EFSA. Okoljski ministri EU bodo o tem glasovali predvidoma 4. decembra, kar pomeni, da bodo prav GSO eno prvih kislih jabolk, v katero bo moral ugrizniti najverjetnejši novi slovenski minister za okolje in prostor Karl Erjavec.

Dr. Gregorja Majdiča, vodjo Centra za genomiko živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani ter člana slovenskega znanstvenega odbora za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg, je avstrijska raziskava o negativnih vplivih gensko spremenjene koruze na plodnost miši presenetila. "Del mojega raziskovanja je posvečen prav razvoju in delovanju spolnih organov živali in škodljivim vplivom okolja nanje, zato sem si takoj priskrbel študijo, a ugotovil, da je metodološko sporna," pravi Majdič.

"Neodvisnih raziskav o vplivu GSR na sesalce ni"

Profesor Majdič pojasni, da je bila študija sicer ustrezno zasnovana, pomisleke pa ima zato, ker so avstrijski znanstveniki poskusne miške razdelili v dve skupini (eno so hranili z navado koruzo, drugo z gensko spremenjeno) in ugotavljali število mladičev na skupino. "Toda ena miš že v prvem leglu ni imela mladičev in je bila očitno neplodna, zato bi jo morali izločiti iz raziskave, a je niso. V GSO-skupini je imelo na koncu mladiče manj samic kot v kontrolni, kar je sicer zanimivo, vendar bi bilo treba poiskati vzroke za neplodnost, saj jih je lahko pri tako starih miših veliko, enako kot pri človeku. Tega ni mogoče absolutno pripisati GSO, sploh zato, ker je bila ena žival neplodna že na začetku raziskave. Miši iz njene skupine so imele tako na koncu skupaj manj mladičev kot kontrolna skupina," ugotavlja Majdič. Prepričan je, da bodo imeli tudi drugi strokovnjaki enake pomisleke, zato se na to študijo z vidika GSO po njegovem ne bo mogoče opirati.

Dr. Marko Debeljak z Instituta Jožef Stefan pa objavo poročila o avstrijski študiji toplo pozdravlja. "Treba je poudariti, da neodvisnih raziskav o vplivu gensko spremenjenih poljščin na sesalce ni," poudarja. Doslej najobsežnejšo in najtemeljitejšo tovrstno raziskavo (90-dnevni poskus na podganah) je po njegovih besedah opravila multinacionalka Monsanto, ki hkrati proizvaja in trži proizvod, ki ga je v omenjeni študiji preučevala. Gre za gensko spremenjeno koruzo MON810, ki ima vgrajen gen za proizvajanje strupene snovi proti koruzni vešči.

"EFSA in druge evropske institucije, odgovorne za zagotavljanje okolju in človeku varne hrane in njene pridelave, so poročila Monsantove študije sprejele brez velikih zadržkov, čeprav gre za izredno agresivno in grobo kršenje konflikta interesov. Prav zaradi tega je neodvisna evropska znanost podvomila o objektivnosti rezultatov in po sodni poti pridobila sicer nedostopne podatke Monsantove študije. In že prve ponovne analize so zbudile sum o verodostojnosti originalnih rezultatov," dodaja Debeljak.

"Hvala bogu, da je bila EU tako skeptična do širjenja GSO"

Cveta Zalokar Oražem iz stranke Zares je ena najbolj gorečih nasprotnic GSO med politiki. Ugotovitve avstrijskih znanstvenikov takole komentira: "Hvala bogu, da je bila Evropska unija doslej tako skeptična do širjenja GSO. Prav je, da glede tega vprašanja svet zajame sapo, da včasih ravnamo morda konservativno in počakamo, kaj bo prinesel čas. Menim, da čas še ni pokazal, da bi bili lahko glede GSO in njihovega morebitnega negativnega vpliva na zdravje ljudi in na okolje povsem mirni." Če bo predsednik njene stranke Gregor Golobič postal minister, ga bo zamenjala v poslanskih klopeh. Pravi, da bo prav zaradi GSO tudi članica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Zato tudi novi kmetijski minister Milan Pogačnik ne bo imel miru pred menoj," žuga.

Debeljak: Avstrijska študija nam je lahko zgled

Dr. Marko Debeljak je prepričan, da je lahko avstrijska študija zgled pravilnega postopka presoje zdravstvene in okoljske sprejemljivosti ali nesprejemljivosti proizvodov biotehnoloških multinacionalk. "Upam, da bo ta raziskava v Sloveniji končno sprožila razpravo o problematiki konfliktov interesov predstavnikov različnih pristojnih komisij in odborov (predvsem Znanstvenega odbora za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg), ki se kaže v njihovem neaktivnem in nezadostnem odnosu do ekoloških, okoljskih in zdravstvenih vidikov potencialnih vplivov gensko spremenjenih organizmov na okolje in zdravje ljudi," sklene Debeljak. Mi smo želeli strokovno mnenje v zvezi z avstrijsko študijo pridobiti tudi na slovenskem ministrstvu za zdravje, a so nas napotili na okoljsko ministrstvo, s pojasnilom, da slovenska zdravstvena stroka raziskav v zvezi z vplivi GSO na zdravje nima.